+386 2 2294 326 posvet@dcm-svs.si

boris_dcmSpoštovani,

Organiziranje strokovnih posvetovanj, kot je današnje, je že najpomembnejša stalnica v delovanju našega Društva za ceste severovzhodne Slovenije, ki je lani, bolj ali manj neopazno, beležilo 30 let svojega delovanja. Ni nenavadno, da v društvu organiziramo posvet na tematiko urejanja prostora in prometa. Nekateri nam »cestarjem« neopravičeno očitajo, da je naš cilj samo zgraditi čim več cest in še to pretežno za motorni promet in da premalo spremljamo sodobne trende urejanja prometa,
predvsem na urbanih območjih. Zagotavljam, da ne eno ne drugo ne drži. V našem društvu združujemo poleg projektantov in graditeljev cest tudi prometnike za cestni in železniški promet, arhitekte, krajinske arhitekte, komunalne in gospodarske inženirje ter urbaniste, torej vse tiste, ki se v svojih profesionalnih okoljih ukvarjajo tudi z urejanjem prostora in prometa.

Lansko leto, ko so v Mestni občini Maribor pripravljali in sprejemali dokument, Celostno prometno strategijo mesta Maribor, se je izkazalo, da smo bili v društvu izvajalcu in naročniku še kako konstruktiven sogovornik. V začetku samoiniciativno, kasneje pa tudi na poziv naročnika, smo s pripombami in predlogi soustvarili končno obliko in vsebino dokumenta, ki je bil v juniju na mestnem svetu Mestne občine Maribor tudi sprejet. Večkrat smo takrat poudarili, da promet ni vzrok, ampak posledica naših potreb in navad, ali če rečemo tudi načina življenja. Posegati v to slednje, samo s spremembami prometnih režimov in zapiranjem cest in ulic je neprimerno, če istočasno ne ponudimo ustreznih alternativ. Te so lahko učinkovit javni prevoz, urejene in varne površine za kolesarje in pešce, ter smiselno vodenje motornega prometa, vendar ne na način »vozniki se bodo že znašli«.
Ker se je letos mnogo slovenskih občin lotilo priprave podobnih celostnih prometnih strategij, smo v društvu mnenja, da bo strokovni posvet s to tematiko pripomogel k razjasnitvi marsikatere dileme, ki se pri pripravi takšnega dokumenta poraja. V ta namen smo k sodelovanju povabili vrsto eminentnih strokovnjakov, ki nam bodo danes predstavili svoj pogled in izkušnje , vsak na svojem področju široke palete znanj, potrebnih v procesu urejanja prostora in prometa. Ob koncu še zahvala vsem avtorjem prispevkov, sodelujočim na okrogli mizi, pokroviteljem, sponzorjem, predvsem pa vsem sodelavcem, ki so pripomogli k realizaciji tega dogodka.

Boris Stergar
predsednik Društva za ceste SV Slovenije

premrovSpoštovani gostje, udeleženke in udeleženci današnjega posvetovanja,

Dovolite mi, da vas osebno in v imenu sodelavcev naše fakultete, ki je že vrsto let gostiteljica tovrstnih srečanj v organizaciji Društva za ceste severovzhodne Slovenije (med člani društva pa je tudi vrsta naših sodelavcev in diplomantov), prisrčno pozdravim in vam zaželim uspešno izmenjavo mnenj, znanj in izkušenj ter realizacijo zaključkov današnjega posvetovanja. Naj vam v nekaj stavkih predstavim dejavnost FGPA UM. Na naši fakulteti se izvajajo študijski programi gradbeništva, prometnega inženirstva, arhitekture in gospodarskega inženirstva, na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja, vključno z doktorskimi študiji.

Ustvarjeno znanje uporabljamo v sodelovanju s strokovnimi združenji pri uvajanju inovacij in s tem povezanimi zakonodajnimi smernicami v načrtovanju, gradnji in vzdrževanju objektov ter infrastrukture, izhajajoč iz načel trajnosti, zavedajoč se vpliva teh dejavnosti na okolje in energijskih zahtev v prihodnosti. Posebno podporo namenjamo interdisciplinarnim raziskovalnim področjem, ki so naši fakulteti naravno dana s prepletanjem dejavnosti gradbeništva, arhitekture in prometnega inženirstva. Tema današnjega posvetovanja ‘Trajnostno urejanje prostora in prometa’ je aktualna, saj smo priče številnim težavam na vseh nivojih, v vse zahtevnejših postopkih razpolaganja s prostorom in pri načrtovanju, urejanju in vzdrževanju prometne infrastrukture ter prometa, še posebno v večjih urbanih središčih. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja so potrebni novi pristopi, nova znanja, dodatna sredstva, še več med strokovnega sodelovanja, dobro vodeno timsko delo in ustreznejša regulativa.
Ocenjujem, da imate dober program posveta in izvrstne strokovnjake, ki vam bodo predstavili svoje poglede in rezultate delovanj s ciljem, da se uspešne aktivnosti, pristopi in primeri dobrih praks, prenesejo v čim več lokalnih sredin. Kritično pa boste obravnavali tudi posamezne slabe prakse, predpise, načrtovanja ali izvedbe v prostoru, na infrastrukturi ali pri urejanju prometa s ciljem, da se postopno odpravijo in ne ponavljajo.
Veseli me dejstvo, da ste prišli na posvet predstavniki iz različnih firm, družb, ustanov in občin iz celotne Slovenije, da je organizacijski odbor posveta pridobil častno pokroviteljstvo Ministrstva za infrastrukturo in podporo s strani Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, od Inženirske zbornice Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Izkoristimo ta pomembna dejstva in današnje druženje za navezave in razvijanje potrebnih strokovnih kontaktov, za nujno izmenjavo znanj ter aktualnih izkušenj. Še enkrat, želim vam uspešno in prijetno izvedbo posveta v naši dvorani oz. na naši fakulteti.

red. prof. dr. Miroslav Premrov
dekan Fakultete za gradbeništvo, prometno
inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru

grebensek

Spoštovani,

veseli me, da Vas lahko v imenu Ministrstva za infrastrukturo, kot tudi v svojem, pozdravim na današnjega posvetu Trajnostno urejanje prostora in prometa. Konec lanskega leta je Vlada RS sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Gre za ključni dokument, ki prvič obravnava celovit pristop k prometnim potrebam in vključuje vse veje prometa. Strategija postavlja v ospredje naših razvojnih potreb železniško infrastrukturo, javni potniški promet in obnovo državnih cest. Na podlagi tega dokumenta pripravljamo na ministrstvu tudi Nacionalni program razvoja prometa, ki ga bomo do poletja predložili v obravnavo na Vlado in nato v Državni zbor. Na ta način želimo povezali oba strateška dokumenta s konkretnejšimi operativnimi ukrepi.

V primerjavi s prejšnjo finančno perspektivo je v novi finančni perspektivi na voljo za približno 40 odstotkov manj manj sredstev, 471,6 milijonov evrov, če skupaj upoštevamo KS in ESRR ter IPE – kohezijsko ovojnico. Od tega je večina teh sredstev predvidena za investicije v železniško infrastrukturo, 304 milijonov evrov. Rad bi poudaril, da je eden prioritetnih projektov ministra dr. Petra Gašperšiča in Ministrstva za infrastrukturo: obnova državnih cest. Kot vsi vemo, so državne ceste zaradi premajhnih vlaganj v preteklih letih v precej slabem stanju in so potrebne celovite obnove. V času gospodarske krize so se na državnih cestah izvajale samo tisti projekti, ki so imeli evropska sredstva. Ker se zavedamo problema in slabega stanja državnih cest, smo na ministrstvu pripravili akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest. Prav tako smo v zadnjem letu na ministrstvu vložili veliko truda v iskanje dodatnega vira financiranja za obnovo državnih cest. Pred kratkim je bila sprejeta odločitev, da se bodo za obnovo zagotavljala dodatna sredstva iz proračuna v okviru izvajanja Nacionalnega reformnega programa. Tako je že letos zagotovljenih dodatnih 10 milijonov evrov ob že zagotovljenih 172 milijonih, v letu 2017 bo to dodatnih 25 milijonov evrov in v letu 2018 že 45 milijonov evrov.

Z rastjo finančnih sredstev, ki bodo vložena v izboljšanje stanja cest in posledično boljšo prometno varnost, smo že imeli sestanke z občinami. Stekli so tudi dogovori o skupnih projektih, ki se bodo izvajali v prihodnje. Večinoma gre za projekte ureditev cest skozi naselja in ukrepe izboljšanja prometne varnosti, kot so: izgradnja pločnikov in kolesarskih stez, izgradnja avtobusnih postajališč, ureditev križišč z dodatnimi pasovi, izgradnjo krožnih križišč, semaforizacijo križišč, ureditev in osvetlitev prehodov za pešce … Opozoril bi, da so elementi prometne varnosti vgrajeni v vse dejavnosti cestnega gospodarstva: od načrtovanja različnih ukrepov na cestah do gradnje in vzdrževanja cest. Vsi pravilniki in zakoni, ki obravnavajo to področje, so naravnani k zagotavljanju varnosti v cestnem prometu in po njih se morajo ravnati tako načrtovalci, graditelji, vzdrževalci in ne nazadnje tudi uporabniki prometnih površin.

Že prej omenjena in sprejeta Strategija razvoja prometa je s tem, ko je kot razvojni moment v ospredje postavila javni potniški promet, položila temelje tudi za trajnostno mobilnost. Treba pa je povedati, da so se v tej finančni perspektivi povečala sredstva za to področje, področje trajnostne mobilnosti. Zagotovljenih je 28 milijonov iz KS in 21 mio iz sklada ESRR za ukrepe; skupaj torej 47 milijonov evrov.

Prvi prioritetni ukrep je izdelava celostnih prometnih strategij občin. Oktobra 2015 je ministrstvo objavilo javni razpis in s 63 občinami je podpisalo sklepe o sofinanciranju in pogodbe, občine bodo deležne tudi sofinanciranja v višini 85 odstotkov iz sredstev kohezijskega sklada. S sofinanciranjem izdelave celostnih prometnih strategij želimo spodbuditi celovit pristop k načrtovanju prometa, ki bo povezal prostorsko in prometno stroko, predvsem pa vključeval javnost. Poleg infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo oblikovali in izvajali tudi tako imenovani mehki ukrepi upravljanja mobilnosti, kot so, na primer, trajnostna parkirna politika, izdelava mobilnostnih načrtov institucij, zelena mestna logistika in izobraževalno-ozaveščevalne aktivnosti o trajnostni mobilnosti.

Vrsto posameznih ukrepov na področju izboljšanja prometne infrastrukture, pri trajnostnemu razvoju vozil in različnih politik želimo na ministrstvu povezati in uskladiti, predvsem pa narediti premik na tem področju, zato je bila ustanovljena Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko. Cilji in ambicije službe so postavljeni visoko, in sicer, da se (1) optimalno izkoristijo sredstva EU, s katerimi se bodo postavili temelji trajnostne mobilnosti v urbanih okoljih s celostnimi prometnimi strategijami in ukrepi za peš, kolesarski in javni promet vključno z zeleno logistiko, (2) pripravi strategija uveljavljanja alternativnih goriv, (3) strategija elektro mobilnosti z akcijskim programom in (4) izvajajo ukrepi za izboljšanje javnega potniškega prometa ter za spodbujanje razvoja okolju in življenju prijaznejših oblik prevozov. Služba za trajnostno mobilnost in prometno politik bo tako eden od nosilcev razvoja trajnostne mobilnosti v Sloveniji, povezovalna točka različnih horizontalnih ukrepov in vpetosti Slovenije v zelo intenziven razvoj trajnostne mobilnosti v Evropski uniji in na mednarodnem področju.

Spoštovani, dovolite mi, da na današnji posvetu še omenim, da imamo za sporočanje o ukrepih trajnostne mobilnosti in za preverjanje možnih rešitev na voljo že dobro uveljavljen instrument, to je Evropski teden mobilnosti. Koordinira ga naše ministrstvo in se vsako leto odvija med 16. in 22. septembrom pod okriljem Evropske komisije. Kot sem seznanjen občine že intenzivno pripravljate svoje programe in ukrepe na področju trajnostne mobilnosti. Zato vam danes Vam želim dober dan in uspešno razpravo, izmenjavo mnenj in pogledov.

mag. Klemen Grebenšek
državni sekretar Ministrstva Republike
Slovenije za infrastrukturo