+386 2 2294 326 posvet@dcm-svs.si

Program

Strokovni posvet "Trajnostno urejanje prostora in prometa"

Strokovni posvet je organiziralo Društvo za ceste severovzhodne Slovenije, pod pokroviteljstvom Ministrstva za infrastrukturo RS, Mestne občine Maribor in UM Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije in DRC družbo za raziskave v cestni in Prometni stroki Slovenije.

Trajnostno urejanje prostora in prometa zaradi specifičnega slovenskega prevoda termina sustainable nosi v sebi zanimiv antagonizem. Eden od pomenov popularnega pridevnika nakazuje dolgoročne rešitve. Obenem se zavedamo dinamičnosti urejanja prostora in nenehnega usklajevanja razvojnih in družbenih teženj v njem. Posvet multidisciplnarno osvetljuje aktualno problematiko odprtega mestnega prostora in prometa v njem. Dve neizogibni prvini, ki jih ni mogoče obravnavati z odrivanjem, zanemarjanjem njihovega pomena ali obravnavanjem v kontekstu trenutnih trendov. Društvo za ceste severovzhodne Slovenije ne pristaja le na podajanje informacij ex cathedra in je za zaključni del posveta pripravil okroglo mizo.

 

Predavanja

prof. Janez Koželj, FA UL

Urejanje prometa v funkciji prenove mest in naselij

Cilj trajnostne mobilnosti je zmanjševati uporabo avtomobila v mestu, pri čemer se ohranjajo za vse prebivalce kratke, udobne in hitre povezave med stanovanji, delovnimi mesti in oskrbnimi dejavnostmi ter prostori za rekreacijo. Sistem prometa in razporeditev rabe zemljišč sta torej tesno povezana in soodvisna. Primerna gostota zazidave in enakomerna porazdelitev storitvenih ter oskrbnih dejavnosti skrajšujejo poti in zmanjšujejo potrebo za vožnjo po mestu. Zgoščevanje mesta in omejevanje osebnega motornega prometa sta le dve od različnih taktik in ukrepov, ki morajo v razvoju trajnostnega mesta sovpadati in součinkovati.

mag. Polona Demšar Mitrovič

Aktivnosti in usmeritve Ministrstva RS za infrastrukturo na področju trajnostne mobilnosti

Vedno več prebivalcev živi v mestih, s čimer se človek vedno bolj odmika od narave. Da bi bila mesta, v katerih živimo čim bolj humana, so potrebni številni ukrepi, ki se med seboj kompleksno dopolnjujejo. Zelo pomembni in marsikdaj ključni za razvoj mest so ukrepi trajnostne mobilnosti. Evropska komisija je leta 2009 sprejela Akcijski načrt za urbano mobilnost, v katerem je predlagala usmerjanje in podporo občinam pri razvoju celostnih prometnih strategij v urbanih in suburbanih območjih. Slovenija je evropske smernice za izdelavo celostnih prometnih strategij prilagodila posebnostim majhnih in srednje velikih mest, ki so značilna za slovenski prostor in jih posredovala vsem občinam v Sloveniji. V smernicah so obrazloženi osnovni koraki za izdelavo celostnih prometnih strategij vključno s primeri dobrih praks. Integriran načrt za razvoj mobilnosti v mestu ali regiji temelji na principih trajnostnega razvoja in se osredotoča na zmanjševanje onesnaževanja, povečanje socialne vključenosti in izboljšanje ekonomskega položaja svojih prebivalcev.

dr. Peter Lipar, FGG UL

Tehnični normativi za projektiranje mestnih prometnic

Tomaž Willenpart, Direkcija RS za infrastrukturo

Problematika načrtovanja, projektiranja in izvedbe del na cestah skozi naselja

Ureditve glavnih in regionalnih cest v naseljih predstavljajo enega najbolj zahtevnih investicijskih posegov, saj je potrebno polega samih tehničnih rešitev v kar največji meri upoštevati vse deležnike v urbanem okolju, kot tudi zainteresirano javnost. Pri nas se interesi zainteresirane javnosti največkrat sprevržejo v pripombe nasprotnikov rešitev, ne pa v podajanje pripomb z namenom izboljšanja rešitev. Na tem področju nas čaka še veliko dela, sploh če upoštevamo, da nas predpisi zelo omejujejo pri načrtovanju in projektiranju, kjer na koncu ostane zelo malo prostora za kreativne rešitve. Nujno bo potrebno doseči deregulacijo saj danes razpolagamo v slovenski državi s preko 800 zakonov in preko 18.000 podzakonskim akti. Odgovorne osebe se zato lahko odločamo le med tem kaj in koliko predpisov bomo nehote kršili, ne pa kako bomo s spoštovanjem predpisov krepili pravno državo. Vsi ti predpis žal niti približno niso usklajeni med seboj. Naslednji problem so soglasodajalci oziroma na podlagi omenjenih predpisov izdana soglasja. Njihovo število je potrebno omejiti na minimum in razmisliti ali odločba v smislu upravnega postopka res pravilna oblika soglasja. Nadalje je potrebno celoten aparat izdajateljev smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij prepričati v proaktivno delovanje v korist države in državljanov in ne v nasprotno. Danes gre prevečkrat za varovanje »vrtičkov« ki jih predstavljajo posamezni predpisi, ki se uporabljajo kot pravna podlaga. Na drugi strani pa je potrebno ohraniti učinkovit nadzor v obsegu, ki bo onemogočal zlorabo.

dr. Marjan Lep, FGPA UM

Celostna prometna strategija za Maribor. Priložnosti in izkušnje.

Mesta v Evropi bi naj pri načrtovanju svoje mobilnosti sledila priporočilom, ki so bila pripravljena v okviru več evropskih projektov in temeljijo na stanju in izkušnjah velikih razvitih mest v zahodni in severni Evropi. Ta ista metodologija je bila uporabljena tudi pri pripravi celostne prometne strategije za Maribor. Dokument je bil sprejet z glasovanjem v mestnem svetu mestne občine Maribor v juliju 2015. V prispevku so prikazane nekatere dileme in pomisleki, ki so jih pripravljavci tega dokumenta zaznali v različnih fazah njegove izdelave.

dr. Kaja Pogačar, FGPA UM

Urejanje mestnega prostora ob prometnici ali urejanje prometnice v mestu

Ulice so tisti prostori naših mest, ki bodo v bližnji prihodnosti doživeli največ sprememb. V tujini in tudi doma že opažamo spremembo rabe ne samo manjših stanovanjskih ulic temveč tudi pomembnejših prometnic. S ciljem zagotavljanja večje kvalitete življenja v javnih prostorih, višje kvalitete bivanja v mestih in nenazadnje zagotavljanja trajnostne mobilnosti, se ti prostori postopoma spreminjajo v urejene in družbeno vitalne predele mest. V prispevku bomo uvodoma predstavili zgodovinski pregled razvoja uličnih prostorov in različne vidike dojemanja le-teh, na kratko bomo predstavili nove pristope k preurejanju uličnih prostorov in za konec predstavili še primer iz prakse in sicer preurejanje najstarejše mariborske mestne ulice – Koroške ceste.

Nadja Cvek, SID Banka

Kako “Naložbeni načrt za Evropo” lahko uporabimo v Sloveniji

Ljiljana Herga, Direkcija RS za infrastrukturo

Akcijski načrt obnove državnih cest

Direkcija RS za ceste (sedaj za infrastrukturo) je v letu 2014 z razpoložljivimi sredstvi komaj zagotavljala izvajanje rednega vzdrževanja na glavnih in regionalnih cestah, investicijskih vlaganj (ne investicijskega vzdrževanja, ne investicij) v to omrežje, pa z izjemo projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev, ni bilo. Glede na ocene, da sredstev za glavne in regionalne ceste v potrebnem obsegu še nekaj časa ne bo na voljo, saj je tudi v Strategiji razvoja prometa v RS poudarek na razvoju železniške infrastrukture, je Direkcija pripravila predlog kako z minimalnimi sredstvi in posegi preprečiti nadaljnje propadanje omrežja glavnih in regionalnih cest ter izboljšati pogoje za uporabnike.

dr. Marko Renčelj, FGPA UM

Pristopi pri urejanju infrastrukture in regulativa

V članku je obravnavano področje problematike cestne in prometne regulative v Sloveniji. Na navedenem področju pri nas nikakor ne sledimo nujnim spremembam, dopolnitvam ter uvajanju novitet v našo regulativo – kljub temu, da imamo že določene realizirane primere na npr. naših cestah. Izpostavljeno je izhodišče, ki bi moralo služiti kot osnova potrebnim spremembam na tem področju – vizija “Trajnostne varnosti”. Iz navedene vizije izhajajo konkretni – za nas sorazmerno novi – koncepti načrtovanja in projektiranja cest / cestnega omrežja: predvidljive ceste ter odpuščajoče ceste. Dodatno sta izpostavljana in opisana še dva “nujna vzroka sprememb” na področju cestne in prometne regulative: popravek obstoječih določil (ki jih je potrebno spremeniti / dopolniti / opustiti / nadomestiti) ter uvajanje novih rešitev v področje naše regulative – in predvsem v naš cestno-prometni sistem.

Boris Stergar in Miha Stergar, BPI d.o.o

Problematike iz prakse pri projektiranju

Projektiranje mestnih prometnih površin, predvsem kadar gre za rekonstrukcije v omejenem prostoru, zahteva povsem drugačen pristop, kot projektiranje neke nove ceste na nenaseljenem območju. V prispevku želimo opozoriti na pomanjkljivo tehnično regulativo, ki naj bi veljala za projektiranje v mestih, na odgovornost posameznih udeležencev v procesu projektiranja in na pomanjkljivo kontrolo izdelane projektne dokumentacije, preden gre v izvedbo gradnje.

mag. Gregor Ficko, Društvo za ceste SV Slovenije

Okrogla miza s predavatelji